Smernice za varno delo v poletni vročini

Glede na prvi vročinski val, ki je zajel Slovenijo, se ponovno odpira razprava o vplivu temperaturnih razmer na delovno okolje. Naraščajoče temperature ne vplivajo le na počutje zaposlenih, temveč lahko pomembno vplivajo tudi na njihovo delo ter predvsem varnost in zdravje pri delu.

V takšnih razmerah postaja vprašanje, kako delodajalci lahko zagotovijo ustrezne pogoje ter zmanjšajo negativne učinke vročine na zdravje delavcev. Zakonodaja jasno določa mejne temperature na delovnem mestu. Prav je, da delodajalci sprejmejo preventivne ukrepe in prilagodijo delovno okolje, da zaposlenim zagotovijo varne in zdrave pogoje dela kljub ekstremnim vremenskim razmeram.

Temperaturne razmere na delovnem mestu: kako zagotoviti varno in zdravo okolje?

V delovnem okolju imajo temperaturne razmere ključno vlogo pri zdravju, dobrem počutju in delovni učinkovitosti zaposlenih. Čeprav se pogosto osredotočamo na ergonomijo, varnostne ukrepe ter zaščito pri delu, ne smemo spregledati vpliva temperature na delovno učinkovitost in počutje.

Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih opredeljuje obveznosti delodajalca, da zagotovi ustrezno temperaturo zraka v delovnih prostorih, ki ustreza fiziološkim potrebam delavcev glede na naravo njihovega dela (razen v hladilnicah, kjer se upošteva kriterije za delo v mrazu).

Zakonske zahteve v Sloveniji jasno določajo, da temperatura zraka v delovnih prostorih ne sme presegati +28 °C, razen v tako imenovanih vročih delovnih prostorih, kjer je dovoljeno višje temperaturno območje, vendar pod posebnimi pogoji. Ključna merila so opredeljena v Zakonu o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) ter Pravilniku o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih. Poleg zgornje meje temperature mora delodajalec zagotoviti, da pomožni prostori, hodniki in stopnišča, ki so povezani z vročimi delovnimi prostori, ne presegajo +20 °C.

Zakaj je nadzor temperature pomemben?

Visoke temperature lahko privedejo do izčrpanosti, zmanjšane koncentracije ter povečane nevarnosti delovnih nesreč. Po drugi strani lahko prenizke temperature negativno vplivajo na delovno učinkovitost in celo povzročajo zdravstvene težave, kot so prehladi ali bolečine v sklepih.

Zato mora vsak delodajalec v Izjavi o varnosti z oceno tveganja oceniti tveganja, povezana z vročino in določiti potrebne ukrepe za zmanjšanje negativnih vplivov temperaturnih razmer na varnosti in zdravje delavcev. Dokument vključuje ukrepe za zmanjševanje tveganj, povezanih z neugodnimi vremenskimi razmerami in je osnova za organizacijo delovnega procesa, prilagoditev prostorov ter morebitne dodatne zaščitne ukrepe v ekstremnih vremenskih pogojih.

Kršitve in njihova pogostost

Med letoma 2020 do junija 2025 je bilo zabeleženih 1176 kršitev prvega odstavka 19. člena ZVZD-1, ki določa obveznost delodajalca, da zagotovi varno delovno okolje skladno z oceno tveganja. Čeprav se večina teh kršitev nanaša na neustrezno delovno opremo in splošne varnostne pogoje, je del njih povezan tudi s temperaturnimi razmerami.

Kako lahko delodajalci izboljšajo delovne pogoje?

Da bi zagotovili varno in prijetno delovno okolje, lahko delodajalci uvedejo naslednje ukrepe:

• Redno preverjanje in vzdrževanje klimatskih naprav ter ogrevalnih sistemov.
• Zagotavljanje primernih delovnih oblačil in zaščitne opreme za delo v ekstremnih razmerah.
• Organizacija odmorov v klimatiziranih prostorih ali zagotavljanje dodatnega počitka pri visokih temperaturah.
• Izvedba rednih meritev temperature na delovnih mestih in prilagoditev delovnih pogojev glede na ugotovitve.
• Osveščanje zaposlenih o pomembnosti hidracije in prilagoditvi delovnega ritma glede na vremenske razmere.

S skrbnim načrtovanjem in ustreznimi ter pravočasnimi ukrepi lahko delodajalci zagotovijo optimalne pogoje za svoje zaposlene ter zmanjšajo možnosti zdravstvenih težav ali nezgod pri delu.

Smernice za varno delo v poletni vročini

V poletnih mesecih lahko visoke temperature resno ogrozijo zdravje delavcev in zmanjšajo njihovo delovno učinkovitost. Da bi zmanjšali tveganja, povezana z vročino na delovnem mestu, je bila leta 2023 pripravljena posebna publikacija Vročina pri delu – smernice za delovna mesta. Gre za dokument Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA), ki ponuja praktične napotke za delodajalce in zaposlene. 

Smernice iz leta 2023 poudarjajo pomen preventivnih ukrepov, kot so prilagajanje delovnega časa, zagotavljanje senčenja in hlajenja, omogočanje pogostih odmorov ter dostop do zadostne količine pitne vode. Prav tako vključujejo napotke za prepoznavanje zgodnjih znakov toplotnega stresa in priporočila za ukrepanje v nujnih primerih.

Delo v vročini je zaradi podnebnih sprememb vse pogostejši izziv, zato je pomembno, da se delovna mesta prilagodijo novim razmeram. Vodnik iz leta 2023 je koristen pripomoček za izboljšanje delovnih pogojev ter zaščito zdravja in varnosti vseh zaposlenih v vročem okolju.

Za več praktičnih napotkov in priporočil si oglejte celoten vodnik. Vročina pri delu - smernice za delovna mesta (2023).

Vir: MDDSZ, IRSD