Zgodovina sekcije cvetličarjev in vrtnarjev

Kot velja za večino strokovnih sekcij, ki so bile ustanovljene v okviru Zveze obrtnih združenj Slovenije in kasneje Obrtne zbornice Slovenije, se je tudi Sekcija cvetličarjev in vrtnarjev ustanavljala postopno. Potrebe po tovrstni obliki sodelovanja so postajale vse večje z večanjem števila obrtnikov, ki so se ukvarjali s cvetličarsko dejavnostjo, in predvsem s kopičenjem problemov, s katerimi so se srečevali pri svojem delu.

Nedorečen status cvetličarn, davčna zakonodaja in z njo povezano vodenje davčnih evidenc, toleriranje prodaje na črno, želja po prenovi izobraževanja cvetličarjev in težnja po uvedbi določenih izobrazbenih pogojev v primeru odpiranja cvetličarn so bile najbolj pogoste teme prvih sestankov skupine cvetličarjev, ki so se sprva organizirali kot društvo, ti pa so bili tudi pobudniki za ustanovitev sekcije.

Prvi uradni sestanek obora cvetličarjev z vodstvom OZS je bil 20. februarja 1992, sklican pa je bil z namenom, da se opozori na aktualne probleme in poišče način reševanja le teh. Več o temah pogovora v zapisu s tega sestanka.

Člani odbora so se v tem letu sestali še enkrat na seji 31. marca 1992, na kateri so obravnavali teme, sprejete na prvem sestanku, takrat pa so se tudi dogovorili o nadaljnjem delu in o konkretnih zadolžitvah posameznikov. Po teh uvodnih sestankih je v OZS prevladovalo prepričanje, da še ni smiselno ustanavljati samostojne sekcije, hkrati pa je bila sprejeta odločitev, da se cvetličarji zaenkrat organizirajo kot samostojen odbor znotraj sekcije trgovcev in preko te sekcije uveljavljajo svoje interese.

V nekaj več kot dveh letih se je delovanje odbora cvetličarjev pokazalo kot uspešno na kar nekaj področjih, upoštevane pa so se tudi določene pobude odbora pri sprejemanju trgovske in obrtne zakonodaje. Dejavnost cvetličarn je bila v standardni klasifikaciji SKD na pobudo odbora opredeljena kot samostojna dejavnost, z obrtnim zakonom pa opredeljena kot storitvena dejavnost in ne več kot trgovina, kar je bilo še posebej pomembno zaradi zahtevanih izobrazbenih pogojev za opravljanje dejavnosti. Hkrati s poskusi urejanja razmer v cvetličarski dejavnosti se je odbor vse bolj zavzemal tudi za zagovarjanje interesov in povezovanje vrtnarjev, ki razen nekaterih posameznikov v Poslovnem združenju prehrane v državi niso imeli svojega zagovornika.

S spremembo obrtnega zakona, opredelitvijo cvetličarstva kot obrtne dejavnosti in gojenja okrasnih rastlin kot obrti podobne dejavnosti so nastale potrebe po drugačni organiziranosti. 15. februarja 1995 je v Ljubljani potekal iniciativni zbor  za ustanovitev sekcije cvetličarjev in vrtnarjev, na katerem je bilo prisotnih 85 predstavnikov, ta dan pa lahko štejemo tudi za datum ustanovitve sekcije. Za člane prvega Izvršilnega odbora sekcije so bili na ustanovnem zboru izvoljeni: Janez Seliškar, Gorazd Račič, Helena Novak, Aleš Ocepek, Miroslav Kurbus, Marjan Ocvirk, Vinko Papež in Miroslav Klun, ki je bil med člani IO izvoljen za prvega predsednika sekcije.