Spoštovani uporabnik Microsoft Internet Explorerja!

Spletni brskalnik, ki ga uporabljate, ne omogoča polne funkcionalnosti spletnih portalov OZS. V izogib težavam pri delu s portalom vam predlagamo, da uporabite sodobne spletne brskalnike kot so Google Chrome, Mozilla Firefox ali Microsoft Edge.

Hvala lepa za razumevanje.
novica

Obveznost uporabe zaščitnih mask glede na trenutno veljavne predpise

30. AVGUST 2021  |   Tamara Starič Petrović

Zadnje čase se na nas obračajo člani z vprašanjem, ali je nošenje mask v zaprtih prostorih (denimo trgovinah) trenutno predpisano. Nadalje jih zanima tudi, ali je opustitev te obveznosti (če obstaja), lahko sankcionirana s strani pristojnih organov. Glede na množico informacij, ki krožijo po medijih in na socialnih omrežjih, ne preseneča, da so obrtniki in podjetniki zmedeni in ne vedo, kaj drži. V nadaljevanju bom predstavila trenutno veljavno pravno podlago za ukrep nošenja mask z ozirom na prakso Ustavnega sodišča RS.

Zadnje čase se na nas obračajo člani z vprašanjem, ali je nošenje mask v zaprtih prostorih (denimo trgovinah) trenutno predpisano. Nadalje jih zanima tudi, ali je opustitev te obveznosti (če obstaja), lahko sankcionirana s strani pristojnih organov.

 

Glede na množico informacij, ki krožijo po medijih in na socialnih omrežjih, ne preseneča, da so obrtniki in podjetniki zmedeni in ne vedo, kaj drži. V nadaljevanju bom predstavila trenutno veljavno pravno podlago za ukrep nošenja mask z ozirom na prakso[1] Ustavnega sodišča RS[2].

 

Pravna podlaga

 

Skladno s trenutno veljavnim Odlokom o začasnih ukrepih za zmanjšanje tveganja okužbe in širjenja okužbe z virusom SARS-CoV-2[3], je uporaba zaščitne maske obvezna[4]:

- pri gibanju in zadrževanju v vseh zaprtih javnih krajih oziroma prostorih[5] in

- pri gibanju in zadrževanju na odprtih javnih krajih oziroma prostorih, če ni mogoče zagotoviti medosebne razdalje najmanj 1,5 metra, in v osebnih vozilih[6].

 

Odlok je bil sprejet na podlagi Zakona o nalezljivih boleznih[7] in sicer na podlagi prvega odstavka 39. člena ter prvega odstavka 9. člena ZNB. Odlok zaenkrat še ni bil predmet presoje s strani USRS.

 

Presoja s strani Ustavnega sodišča RS

 

USRS pa je v preteklosti presojalo skladnost 39. člena ZNB – točneje 2. in 3. točke prvega odstavka 39. člena ZNB – z Ustavo RS, medtem ko se do Odloka (oz. njegovega predhodnika, ki je obravnaval vsebinsko podobno področje) zaenkrat še ni vsebinsko izreklo[8]. Zato ne drži stališče, da je USRS razveljavilo Odlok (oz. vsebinsko enak odlok, ki je prenehal veljati) in odločilo, da ukrep nošenja mask ni skladen z Ustavo RS.

 

USRS je sicer razveljavilo določene prej veljavne odloke in ugotovilo protiustavnost 2. in 3. točke prvega odstavka 39. člena ZNB, ki sta bili podlaga za razveljavljene odloke, vendar le kolikor so zadevali ukrep začasne prepovedi zbiranja in združevanja. Pri tem pa je pomembno izpostaviti, da je bil glavni očitek USRS v Odločbi, da zakonodajalec (tj. Državni zbor) pri sprejemanju ZNB (in konkretno 2. in 3. točke prvega odstavka 39. člena) ni zagotovil skladnosti z Ustavo RS, saj je pooblastila izvršilni oblasti (tj. Vladi RS) za sprejemanje ukrepov določil preohlapno, četudi določeni ukrepi lahko posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine.

 

USRS se je odločilo, da omenjeni dve točki 39. člena ZNB ne razveljavi (tj. črta iz ZNB), temveč je zgolj ugotovilo protiustavnost in omogočilo Državnemu zboru dva meseca časa po objavi Odločbe v Uradnem listu RS (tj. do 4. avgusta 2021), da je ustrezno spremenil ZNB. USRS je v Odločbi zapisalo, da omogočajo dodaten rok ravno zato, da ne bi vsi odloki, ki urejajo ukrepe v boju proti epidemiji virusa SARS-CoV-2, ostali brez veljavne pravne podlage.[9] Nadalje so navedli, da omenjeni dve točki prvega odstavka 39. člena ZNB veljata do oprave neskladnosti ZNB z Ustavo RS.

 

Državni zbor je med poletjem tudi glasoval o noveli ZNB (ZNB-D), ki pa potem ni prejela zadostne podpore v Državnem zboru. Tako zaenkrat ostaja enako stanje kot prej – 2. in 3. točka prvega odstavka 39. člena ZNB sta sicer še vedno ugotovljeni za protiustavni, vendar ker nista bili razveljavljeni, se novi odloki, sprejeti na njuni podlagi, lahko uporabljajo. Zato tudi ni ovir za uporabo Odloka in s tem tudi ukrepa uporabe zaščitne maske.

 

Odločitve rednih sodišč v zvezi z ukrepom uporabe zaščitnih mask

  

Po drugi strani pa so nekatera (višja) sodišča pri odločanju o pritožbah zoper odločitve nižjih sodišč sprejela stališče, da odloki, ki so bili sprejeti na podlagi 39. člena ZNB, ne predstavljajo ustrezne pravne podlage za izrekanje prekrškov in zato zavračajo njihovo uporabo.[10]

 

Vendar je treba biti pazljiv – odločitve rednih sodišč veljajo samo v konkretnih in posameznih postopkih, ki se vodijo pred temi sodišči. Tako tudi odločitve rednih sodišč veljajo samo za konkretne postopke in primere, ne pa tudi na splošno. Tudi ni nepomembno, da je v obeh zadevah šlo za uporabo zaščitne maske na odprtem javnem prostoru.

 

Poleg tega je treba upoštevati, da je sodišče v eni izmed navedenih zadev[11] celo izrecno zapisalo, da je ukrep uporabe zaščitne maske potreben in koristen, vendar pa žal, po mnenju sodišča, nima ustrezne zakonske podlage.

 

V praksi

 

Glede na to, da Odlok ta hip še velja (enako kot pravna podlaga, na podlagi katerega je bil sprejet), bi lahko inšpektor na podlagi 54. člena oz. 57. člena ZNB tudi izdal globo za pravno osebo, odgovorno osebo (torej direktorja ali delavca, ki je zadolžen za to področje v družbi) in posameznika, ki ne uporabljajo zaščitne maske v zaprtem javnem prostoru. Globe se gibljejo od 4.000 EUR do 100.000 EUR za pravno osebo in med 400 EUR in 4.000 EUR za posameznika in odgovorno osebo. Na splošno pa velja, da se v hitrem postopku lahko izda samo najnižja predpisana globa, torej 4.000 EUR oz. 400 EUR.[12]

 

Inšpektorji nimajo pristojnosti, da bi odlok, ki ga sprejme Vlada RS, razveljavili ali ne uporabili v konkretnem primeru, vse dokler ta ni razveljavljen ali pa dokler ni razveljavljena pravna podlaga, na podlagi katere je bil sprejet konkreten podzakonski akt (v našem primeru torej ZNB). To pomeni, da v primeru, da inšpektor zazna prekršek (denimo, zavračanje posameznika, da nosi zaščitno masko v zaprtem prostoru), lahko začne prekrškovni postopek in lahko izda globo.

 

Ali bo potem v postopku sodnega varstva oz. kasneje pritožbe (višje) sodišče razveljavilo odločbo inšpektorja, je težko reči v naprej. Glede na nakazano smer v trenutno veljavni sodni praksi, obstaja verjetnost, da bi sodišče menilo, da ni ustrezne podlage za prekršek. Ni pa to nujno, zlasti ne v primeru ne-uporabe mask v zaprtih prostorih, kjer se opravlja gospodarska dejavnost, saj 4. točka prvega odstavka 39. člena ZNB, ki ureja omejitve in prepovedi prometa posameznih vrst blaga in izdelkov, ni bila (še) ugotovljena za prostiustavno ali razveljavljena s strani USRS.  

 

 

 

[1] Odločba Ustavnega sodišča RS, št.: U-I-79/20-24 z dne 13. maja 2021, Ur. l. RS, št. 88/2021 z dne 4. junija 2021 (v nadaljevanju »Odločba«).

[2] V nadaljevanju »USRS«.

[3] Ur. l. RS, št. 129/21, 132/21 in 136/21 (v nadaljevanju »Odlok«).

[4] 2. člen Odloka.

[5] Zaprt javni kraj oziroma prostor je javni prostor, ki ga pokriva streha in ima zaprto več kot polovico površine pripadajočih sten oziroma stranic (ne glede na vrsto uporabljenega materiala), ne glede na to, ali je objekt stalen ali začasen, pri tem pa okna in vrata štejejo kot del zaprte površine. Kot zaprt javni kraj oziroma prostor se štejejo tudi vse oblike javnega potniškega prometa in žičniške naprave za prevoz oseb v zaprtih kabinah (tretji odstavek 2. člena Odloka).

[6] Izjema velja v primeru, da gre za člane istega gospodinjstva in je zagotovljena medosebna razdalja najmanj 1,5 metra do drugih oseb, in v osebnem vozilu, če je v vozilu ena oseba ali več članov istega gospodinjstva.

[7] Ur. l. RS, št. 69/1995, 25/2004 - odl. US, 47/2004 - ZdZPZ, 119/2005, 49/2020 - ZIUZEOP, 61/2020 - ZIUZEOP-A, 80/2020 - ZIUOOPE, 152/2020 - ZZUOOP, 142/2020, 175/2020 - ZIUOPDVE, 203/2020 - ZIUPOPDVE, 15/2021 - ZDUOP, 82/2021, 88/2021 - odl. US (v nadaljevanju »ZNB«).

[8] »Ustavno sodišče je nato iz združene zadeve izločilo tisti del pobud, ki se nanaša na vprašanje zakonitosti in ustavne skladnosti ukrepa obvezne uporabe zaščitne maske ali druge oblike zaščite ustnega in nosnega predela ter razkuževanja rok, ki ga pobudniki odpirajo glede Odloka/52, Odloka/60 in Odloka/90, saj je ocenilo, da skupno obravnavanje tega vprašanja z drugimi vprašanji ni potrebno in smotrno. Iz istega razloga je Ustavno sodišče izločilo tudi del pobude, ki se nanaša na akte, ki jih drugi pobudnik izpodbija šele v razširitvi pobude. O teh delih bo Ustavno sodišče odločilo posebej.«, 40. točka Odločbe.

[9] Točka 101. Odločbe.

[10] Denimo, sklep Višjega sodišča v Mariboru, opr. št. PRp 5/2021, 8. marec 2021 in sklep Višjega sodišča v Kopru, opr. št. PRp 24/2021 z dne 18. marca 2021.

[11] 6. točka prej navedenega sklepa Višjega sodišča v Kopru.

[12] Tretji odstavek 52. člena Zakona o prekrških (Ur. l. RS, št. 7/2003, 86/2004, 7/2005 - skl. US, 34/2005 - odl. US, 44/2005, 40/2006, 51/2006 - popr., 115/2006, 139/2006 - odl. US, 17/2008, 21/2008 - popr., 76/2008 - ZIKS-1C, 109/2009 - odl. US, 108/2009, 45/2010 - ZIntPK, 9/2011, 21/2013, 111/2013, 74/2014 - odl. US, 92/2014 - odl. US, 32/2016, 15/2017 - odl. US, 27/2017 - ZPro, 73/2019 - odl. US, 175/2020 - ZIUOPDVE, 195/2020, 5/2021 - odl. US, 15/2021 - ZDUOP, 123/2021 - ZPrCP-F).